POSTOPEK REGISTRACIJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA

Registracija (samostojnega) podjetnika, vpis sprememb podatkov in vpis prenehanja opravljanja dejavnosti podjetnika se lahko izvede:

• neposredno prek državnega portala e-VEM, vendar za to potrebujete  kvalificirano digitalno potrdilo ali
• na vstopnih točkah VEM

V obeh primerih postopek steče takoj in je brezplačen.

Odprtje s.p. poteka v 3 korakih:

1. Prijava v poslovni register pri AJPES:

Podjetnik pridobi pravno sposobnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register Slovenije (PRS). Takrat lahko začne opravljati dejavnost.

Prijava za vpis, spremembe podatkov in za prenehanje poslovanja podjetnika v register se vloži na obrazcu »Prijava za vpis v Poslovni register Slovenije« v elektronski ali papirni obliki. Obrazec v elektronski obliki sprejme informacijski sistem VEM, obrazec v papirni obliki pa sprejme točka VEM in ga v elektronski obliki posreduje na AJPES.

Za vpis v poslovni register je potrebno navesti:

• predlagan datum vpisa, ki je poznejši od dneva vložitve prijave za vpis in ni daljši od treh mesecev od dneva vložitve prijave za vpis;
• firmo in podatke o sedežu;
• podatke o skrajšani firmi;
• podatke o podjetniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče, davčna številka;
• podatke o zastopniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče, davčna številka;
• navedbo dejavnosti, ki jih bo podjetnik opravljal;
• podatke o drugih delih podjetnika kot enotah poslovnega registra v skladu z zakonom, ki ureja Poslovni register Slovenije in
• izjavo podjetnika, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz njegovih prejšnjih poslovanj.

2. Prijava na DURS:

Podjetnik mora v 8 dneh po vpisu v Poslovni register Slovenije, sporočiti davčnemu uradu, naslednje podatke:

• število in lokacije poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov;
• poslovne enote doma in v tujini;
• kapitalske naložbe doma in v tujini;
• številke računov v tujini;
• povezane osebe;
• osebo, ki vodi poslovne knjige.

3. Prijava na Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS):

Na ZZZS se prijavi podatke o pokojninskem, invalidskem in zdravstvenem zavarovanju,  zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja.

V primeru, da podjetnik zaposluje delavce, mora kot delodajalec obračunati in plačati prispevke za delojemalca v rokih in na način, ki je določen za akontacijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačujejo prispevki za socialno varnost v skladu z drugim odstavkom 335. člena ZDavP-1.

Sklep o registraciji boste prejeli po pošti naslednji dan od datuma ustanovitve. Če se vam mudi, ga lahko še isti dan dvignete osebno na krajevno pristojni AJPES. 

REGISTRACIJA PODJETJA IN TUJCI

Zaposlitev ali delo tujca v Sloveniji je možno le, v kolikor predhodno pridobi delovno dovoljenje ali drugo ustrezno dovoljenje, ki nadomešča delovno dovoljenje. Delovno dovoljenje ni potrebno le v primeru, če tako določa zakon ali mednarodna pogodba.  

Delovno dovoljenje se praviloma izdaja na vlogo delodajalca, temeljni pogoj za izdajo dovoljenja pa je trenutna situacija na trgu dela oziroma pomanjkanje ustreznih domačih kandidatov. Obvezna je tudi prijava začetka in konca dela tujca. Delodajalci in drugi zavezanci za prijavo-odjavo dela tujca, so dolžni prijaviti vsak začetek dela tujca, najkasneje dan pred nastopom dela. Prijavi priložijo ustrezna dokazila, ki jih zahteva Pravilnik o postopku prijave in odjave dela tujcev, za vsako obliko prijave - odjave posebej.

Zaposlovanje delavcev iz novih in starih držav članic EU in držav članic EGP (Norveška, Liehtenstein, Islandija).

Delavci teh držav so pri zaposlovanju oziroma iskanju zaposlitve izenačeni z domačimi delavci.

To pomeni, da v primeru zaposlitve, delavci iz teh držav ne potrebujejo delovnega dovoljenja, pač pa mora delodajalec, ki zaposli takega delavca, opraviti prijavo dela delavca iz EU.

Prijavo je delodajalec dolžan opraviti v 8 dneh po začetku zaposlitve.

Prijava se opravi po pošti na naslov:ZRSZ Centralna služba, Rožna dolina cesta IX/6, Ljubljana ali osebno pri Območni službi ZRSZ, kjer ima delodajalec svoj sedež.

Prijava se opravi na obr. TUJ/EU-zap.

V primeru predčasnega prenehanja zaposlitve je zavezanec dolžan na istem obrazcu opraviti odjavo zaposlitve.
Obveznost prijave določa Pravilnik o vsebini in načinu vodenja evidenc državljanov držav članic Evropske unije, z njimi izenačenih državljanov in njihovih družinskih članov o zaposlitvah, opravljanju dela na podlagi pogodb civilnega prava in o napotenih delavcih, ki v Republiki Sloveniji izvajajo storitve (Ur. l. RS št. 45/2004).

Informacije o zaposlovanju tujcev:

http://www.ess.gov.si/SLO/Dejavnost/Tujci/Tujci.htm

Registracija s.p. – državljani EU

Državljan EU, ki želi registrirati v Sloveniji s.p., mora pridobiti

-          slovensko emšo številko

-          slovensko davčno številko

Državljani - Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke, Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Irske, Italije, Latvije, Litve,   Luksemburga,   Madžarske,  Malte,  Nemčije,  Nizozemske, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Španije, Švedske in Velike Britanije EGP: Liechtenstein, Islandija, Norveška in Švicarske konfederacije -  za  državljane  teh  držav ne velja omejitev do dostopa na trg delovne sile.

Registracija s.p. – ni državljan EU

Nedržavljani EU, ki želijo registrirati v Sloveniji s.p., morajo pridobiti

-          slovensko emšo številko

-          slovensko davčno številko

-          veljavno OSEBNO delovno dovoljenje z veljavnostjo 1 leta, 3 let ali za nedoločen čas

Vpis prokurista tujca –s.p.

kako postopati, če je prokurist s.p. tujec:"Spremembe Zakona o zaposlovanju in delu tujcev niso posegle na področje dovoljenj za delo tujih zastopnikov družb.

V skladu z 22. členom Zakona o zaposlovanju in delu tujcev morajo družbe in samostojni podjetniki posamezniki za tujce, ki jih imenujejo za zastopnike pridobiti dovoljenje za delo. Dovoljenje za delo se tujim zastopnikom izda na vlogo delodajalca. (Torej ne gre za osebno delovno dovoljenje za katerega zaprosi sam tujec.) Pri odločanju o izdaji te vrste delovnega dovoljenja pa mora ZRSZ preveriti tudi podatek o registraciji družbe, podružnice oz. druge organizacijske oblike, iz katerega je razvidno, da tujec zanjo opravlja poslovodno funkcij.

VODENJE POSLOVNIH KNJIG

V skladu z zakonodajo morajo vsi podjetniki voditi poslovne knjige bodisi po sistemu enostavnega knjigovodstva bodisi po sistemu dvostavnega knjigovodstva.

Vodenje poslovnih knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva

Pravne osebe (družbe) morajo ne glede na svojo velikost v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah voditi poslovne knjige po sistemu dvodstavnega knjigovodstva. Prav tako isti zakon opredeljuje, da mora samostojni podjetnik, ki presega dve izmed naslednjih meril:

- povprečno zaposluje več kot 3 delavce,

- ustvarja več kot 10 mio SIT letnega prihodka,

- povprečna vrednost njegovih sredstev na začetku in na koncu obračunskega obdobja  

  je večja od 6 mio SIT,

- voditi knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva (kriteriji veljajo od 1.1. 2003).

Po načelih dvostavnega knjigovodstva morajo podjetniki in družbe v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi voditi temeljne in pomožne poslovne knjige.

 Temeljne poslovne knjige so obvezne in so:

- dnevnik, v katerega se vpisujejo poslovni dogodki iz knjigovodskih listin po    

   časovnem zaporedju nastajanja,

- glavna knjiga kot zbir temeljnih kontov, ki jih je podjetje izbralo in prilagodilo

   potrebam svojega poslovanja.

 

Pomožne knjige niso obvezne, mednje pa sodijo:

- analitične evidence, ki so razčlenitve temeljnih kontov glavne knjige,

- druge pomožne knjige, ki praviloma dopolnjujejo konte glavne knjige.

 

Stanja v pomožnih knjigah morajo biti usklajena s stanji kontov glavne knjige.

Vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva

V primeru, da samostojni podjetnik ne izpolnjuje dveh meril za sistem dvostavnega knjigovodstva, lahko vodi svoje poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva v skladu s Pravilnikom o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika.

 Poslovne knjige, ki jih samostojni podjetnik mora voditi, so:

- knjiga prihodkov in odhodkov: vsebuje podatke o listini, ki je podlaga za vknjižbo,       

  ter zneske, razčlenjene na prihodke od   prodaje, druge prihodke ter odhodke       

  razdeljene na stroške materiala in storitev, stroške dela, stroške obresti ter druge

  stroške,

- knjigo o ostalih terjatev in obveznosti, ki vsebuje podatke o terjatvah in obveznostih,                                                                                      

   ki ne predstavljajo prihodkov ali  odhodkov, ter datum njihove poravnave,

- register osnovnih sredstev, kjer se vpisujejo podatki o osnovnem sredstvu.

 Hramba poslovnih knjig je določena z zakonom, in sicer:

- 10 let: glavne knjige,

- 5 let: pomožne knjige.

ZAPRTJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA

Samostojni podjetnik, ki želi prenehati opravljati dejavnost, mora skladno z Zakonom o gospodarskih družbah vsaj tri mesece pred prijavo prenehanja opravljanja dejavnosti na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih) objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost ter ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Trimesečni rok je namenjen seznanitvi zainteresirane javnosti, predvsem poslovnih partnerjev in upnikov, o prenehanju opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika. V tem času podjetnik izterja oziroma poravna še vse odprte obveznosti do svojih kupcev oziroma dobaviteljev.

Izbris iz Poslovnega registra Slovenije

Prijavo za izbris mora iz Poslovnega registra Slovenije mora podjetnik vložiti najmanj 15 dni pred želenim datumom izbrisa iz omenjenega registra.

Prijavo za izbris lahko vloži podjetnik sam ali preko pooblaščenca, pri čemer mora slednji pri vložitvi vloge predložiti pisno pooblastilo, na katerem je overjen podpis pooblastitelja. Podpis se lahko overi pri notarju ali na upravni enoti.

Prijavo za izbris lahko samostojni podjetnik vloži prek spletnega portala e-VEM (vse na enem mestu) ali na vstopnih točkah VEM. Vstopne točke VEM so:

- izpostave AJPES,

- upravne enote in krajevni uradi,

- vstopna točka JAPTI in drugi izvajalci nalog in programov podjetniškega in     

  inovativnega okolja –  lokalni podjetniški centri,

- vstopne točke, podprte s projektom Phare – vzpostavitev sistema vse na enem mestu,

- vstopne točke Obrtne zbornice Slovenije in območnih obrtnih zbornic,

- vstopne točke Gospodarske zbornice Slovenije in območnih gospodarskih zbornic,

  davčni uradi Davčne uprave Republike Slovenije.

Obveznosti do DURSa

Podjetnik je dolžan v roku 30 dni od dneva prenehanja opravljanja dejavnosti na DURS vložiti Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Iz tega obračuna morajo biti razvidni prihodki in odhodki, ki so nastali do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti. Od 1.1.2009 se lahko dokumente oddaja samo še preko sistema e-davki, kjer so natančno določene vse obveznosti podjetnika in postopek oddaje obračuna.

Odjava iz zavarovanja

Po izbrisu iz Poslovnega registra Slovenije se je podjetnik dolžan odjaviti iz sistema zavarovanja v roku 8 dni od dneva izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije. Odjavo se opravi z izpolnjenim obrazcem  M2, ki ga je podjetnik prejel skupaj z obrazcem M1, ko je opravil prijavo v zavarovanje. Odjava se lahko opravi fizično na sedežu območne enote, lahko tudi elektronsko, preko portala e-VEM.

Kako je z delovno dobo?

Delovna doba se podjetniku prizna na podlagi plačanih socialnih prispevkov. Z 1.1.2009 je bila ukinjena delovna knjižica, zato od tega dneva dalje evidenco o plačanih prispevkih vodita ZPIZ in DURS. ZPIZ vodi evidenco o doseženi zavarovalni dobi, DURS pa vodi evidenco o plačanih prispevkih. Po odjavi iz zavarovanja je priporočljivo pridobiti potrdilo o plačanih prispevkih s strani DURSa, saj nam bo tako potrdilo koristilo pri dokazovanju dolžine delovne dobe v primeru, da bi kadarkoli v prihodnosti prišlo do spora glede dolžine delovne dobe in plačanih prispevkov. Zato je priporočljivo, da tudi sami vodimo evidenco o tem, koliko prispevkov smo že plačali.

Sankcije

Zakon o gospodarskih družbah določa, da se z globo od 600 do 1600 EUR kaznuje podjetnika, če ta ne prijavi prenehanja poslovanja tako, kot je to določeno v zakonu o gospodarskih družbah.