Datum objave članka: 11. 8. 2023

Ukrepi v pomoč gospodarstvu po poplavah

V Sloveniji je ena izmed najpomembnejših gospodarskih dejavnosti, ki prispeva k bruto domačemu proizvodu (BDP), industrija. To vključuje proizvodnjo avtomobilov, kemičnih izdelkov, elektronike, farmacevtskih izdelkov in drugih izdelkov visoke tehnologije. Poleg tega ima tudi storitveni sektor, zlasti turizem, pomemben vpliv na BDP, saj Slovenija privablja turiste zaradi svoje naravne lepote, kulturne dediščine in zgodovinskih znamenitosti. V preteklosti je bil kmetijski sektor v Sloveniji bolj izrazit, vendar pa se je v zadnjih desetletjih struktura gospodarstva premaknila proti industrijski in storitveni dejavnosti. Kljub temu pa kmetijstvo še vedno prispeva k raznovrstnosti gospodarstva, zagotavlja delovna mesta na podeželju ter prispeva k samooskrbi s hrano in ohranjanju kmetijske dediščine.

Gospodarske dejavnosti, ki so gonilo razvoja Slovenije so bile hudo prizadete v poplavah, 4. avgusta 2023. Zato je Vlada RS pripravila Novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNNF), ki so jo dne 9.8.2023 v Državnem zboru RS tudi potrdili in je dosegljiva na povezavi Uradni list RS – 088/2023, Uredbeni del (uradni-list.si)

V nadaljevanju predstavljamo ključne ukrepe za pomoč gospodarstvu po poplavah.

Ukrepi subvencioniranja dela

Kot trenutno najpomembnejša ukrepi za ohranitev delovnih mest so ukrepi za subvencioniranje dela. Prvi je ukrep 80 odstotnega subvencioniranja čakanja na delo, ki velja za tri mesece, z možnostjo podaljšanja za dodatne tri mesece. Poleg tega bo država podjetjem v celoti subvencionirala strošek odsotnosti zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile.

Samozaposleni, družbeniki in delničarji bodo prejeli pomoč v višini 1.200 evrov mesečno, samozaposlenim v kulturi 760 evrov mesečno, kmetje pa 1020 evrov mesečno. Pomoč bodo tisti, ki so bili prizadeti od poplav, lahko prejemali za obdobje od avgusta do decembra 2023.

Predplačilo in poplačilo škode

Podjetja bodo lahko prejela predplačila za škodo in sicer v višini do 10 odstotkov ocenjene škode. S tem ukrepom je predvideno sofinanciranje nastale škode na strojih in opremi, zalogah in izpadu prihodka. Po trenutni oceni bo to znašalo od 50-100 milijonov evrov. Ta pomoč pa se bo upoštevala pri naknadnem izplačilu dodeljenih sredstev v okviru Programa odprave posledic škode v gospodarstvu.

Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč pod pogojem, da so na voljo proračunska sredstva, omogoča pripravo Programa odprave posledic škode v gospodarstvu, po katerem bodo lahko oškodovana podjetja prejela tudi pomoč v višini do 60 odstotkov, če so imela škodo, ki je nastala in je upravičena do pomoči, zavarovano. V nasprotnem primeru je povračilo do 50 odstotkov. Izplačilo zavarovalnine se odšteje pri izračunu višine dodeljenih sredstev.

Zagotavljanje likvidnosti podjetij

Za zagotavljanje likvidnosti podjetij se bosta izvedla dva ukrepa.

Prvi ukrep prinaša skupno 130 mio evrov sredstev v okviru novele Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki omogoča SID banki in Slovenskemu podjetniškemu skladu, da prejeta sredstva v okviru ukrepov za spopadanje z ukrajinsko in energetsko krizo namenila tudi za odpravo posledic poplav v letošnjem letu.

Drugi ukrep omogoča v vrednosti 100 mio finančni inženiring v obliki posojilnega sklada in garancijske sheme v enaki višini za investicije v osnovna in obratna sredstva.

Odlog plačila kreditov od javnih skladov

Novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč tudi vsem, ki so v preteklosti prejeli kredite od javnih skladov, omogoča, da zaprosijo odlog plačila kreditov za obdobje 12 mesecev. Javni skladi (Slovenski podjetniški sklad, Slovenski regionalno razvojni sklad, Eko sklad) lahko kreditojemalcem odobrijo odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki še niso zapadle v plačilo do dneva uveljavitve novele. Podjetja bodo morala oddati vlogo do 31. decembra 2023.

Podaljšanje projektnih rokov

Ministrstvo si bo v okviru zmožnosti prizadevalo ugoditi predlogom podjetij in občin za podaljšanje rokov za izvedbo projektov, za oddajo zahtevkov za izplačilo, za predložitev poročil ter po potrebi tudi ostale roke in zaveze iz pogodb o sofinanciranju za prizadeta podjetja.

Ukrepi za kmetijstvo

Na področju kmetijstva se med drugim uvaja možnost povračila škode oz. širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis.

V do sedaj veljavni zakonodaji kmetijska gospodarstva niso bila upravičena do pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu, če je bilo za neugodne vremenske razmere (pozeba, neurja z močnim vetrom in točo, močno in oblino deževje) mogoče pridobiti pomoč države v obliki subvencioniranja zavarovalne premije. V Sloveniji v tem trenutku ni mogoče pridobiti subvencije za zavarovalno premijo le za sušo. Ta novost bo veljala za vse naravne nesreče od 1. januarja letos.

Ukrepi za občine

Novela zakona o odpravi posledic naravnih nesreč med drugim pospešuje dodelitev finančnih sredstev v naravnih nesrečah prizadetim občinam v obliki predplačil, ki bodo možna že pred dokončno oceno škode. Občine bodo tako lahko za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov vnaprej prejele finančna sredstva do višine 40 odstotkov predhodno ocenjene škode.

Dodatna davčna olajšava za donacije

Podjetja in samostojni podjetniki, ki bodo za namen sanacije škode po poplavah donirali na poseben račun, ki ga je za ta namen v sredo odprla država, bodo letos lahko uveljavljali dodatno davčno olajšavo za donacije. Njihova davčna osnova se bo lahko znižala za celotni donirani znesek, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.Podatki za nakazilo donacije so objavljeni na spletni strani ministrstva za finance, kjer so na voljo tudi vse podrobnosti in pravila glede nakazil.

Plačan dopust za prostovoljce

Prostovoljci, ki sodelujejo pri sanaciji posledic poplav, imajo pravico do dodatne plačane odsotnosti z dela v obsegu največ sedem delovnih dni, ki jo bo delodajalcem v celoti povrnila država. Prostovoljec bo moral upravičenost do odsotnosti izkazati na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu.

14. avgust 2023 – dan solidarnosti

14. avgust je razglašen za dan solidarnosti, ki bo dela prost, da bi vsakdo po svojih najboljših močeh pomagal prizadetim v poplavah. Tega dne se ne sme šteti v redni letni dopust, ne glede na to, kdaj je bil odobren, prav tako pa bodo delodajalci za ta dan dolžni zaposlenim izplačati nadomestilo plače.

Prizadeti v poplavah lahko upravičeni tudi do izredne denarne socialne pomoči

V primeru naravnih nesreč veljavna socialna zakonodaja omogoča pomoč v obliki izredne denarne socialne pomoči. Vlogo se, trenutno lahko vloži na kateremkoli centru za socialno delo in tudi po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, po 6. septembru pa na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Izredna denarna socialna pomoč se lahko v enem koledarskem letu dodeli do višine 5-kratnika cenzusa za denarno socialno pomoč. Za samsko osebo do 2326,70 evra, za 4-člansko družino, kjer sta oba starša zaposlena, pa do 8190 evrov.

Ker je izredna denarna socialna pomoč mesečno omejena do višine cenzusa za denarno socialno pomoč samske osebe ali družine (za samsko osebo do 465,34 evra, za 4-člansko družino, kjer sta oba starša zaposlena, do 1638,00 evra), se v primeru dodelitve v višini 5-kratnika cenzusa za denarno socialno pomoč, izplača za obdobje petih mesecev (in ne v enkratnem znesku).

Če je posameznik oziroma družina letos že prejela kakršno koli izredno denarno socialno pomoč (razen pogrebnine in posmrtnine), je lahko zaradi naravne nesreče upravičena do sorazmernega dela 5-kratnika cenzusa za denarno socialno pomoč.

Izredna denarna socialna pomoč je namenjena kritju izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti.

Če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti, lahko vloži vlogo za pridobitev izredne denarne socialne pomoči.

V vlogi mora vlagatelj natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje. Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena.

Pomembno je, da so ti ukrepi prilagojeni specifičnim potrebam prizadetega območja in gospodarske strukture. Hkrati je tudi ključno sodelovanje med vlado, lokalnimi oblastmi, podjetji in civilno družbo za uspešno izvajanje ukrepov in okrevanje po poplavah.

Zapisala:

Hermina Biščević

Spot Svetovanje Gorenjska

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske

Projekt je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj: www.eu-skladi.si, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport: www.mgts.gov.si ter SPIRIT Slovenija, javna agencija: https://www.spiritslovenia.si/.