Nagradna igra: Ribezarije v Gorjah je zaključena

Med sodelujočimi so bili izžrebani nagrajenci, ki bodo prejeli nagrade – vstopnice za dve osebi za obisk Doživljajskega parka NOD v Završnici.

NAGRAJENCI

Kategorija »Ribez na krožniku«

Zap. št.NagrajenecNagrada
1Marija ŽvanVstopnica za dve osebi za park NOD Završnica
2Jožica GodecVstopnica za dve osebi za park NOD Završnica
3Nevenka SvetinaVstopnica za dve osebi za park NOD Završnica

 

Kategorija »Ribezovi spomini«

Vrstni red žrebaIzžrebanecOpomba
1Danica VesterVstopnica za dve osebi za park NOD Završnica
2Eva TadičVstopnica za dve osebi za park NOD Završnica
4Igor DežmanVstopnica za dve osebi za park NOD Završnica

VEČ INFORMACIJ:

Branka Pogačnik

branka.pogacnik@ragor.si
04 581 34 406

Nagradna igra Ribezarije v Gorjah se je zaključila, zato se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili svoje recepte, fotografije, zgodbe in spomine, povezane z ribezom. Vsak prispevek je dragocen, saj skupaj sestavljajo sliko časa, ko je imel ribez v Gorjah posebno mesto – na vrtovih, kmetijah, v domačih kuhinjah, otroških počitnicah in družinskih zgodbah.

Nagradna igra je potekala v okviru projekta Tradicija ribeza v Gorjah, s katerim želimo ohranjati spomin na pridelavo ribeza na gorjanskem območju, ter spodbuditi njegovo ponovno uporabo danes. Sodelujoči so lahko prispevali vsebine v dveh kategorijah: Ribez na krožniku, kjer smo zbirali recepte za jedi, marmelade, sirupe, napitke in druge dobrote iz ribeza, ter Ribezovi spomini, kjer smo zbirali zgodbe, fotografije, risbe, intervjuje in druge spomine na ribez v Gorjah v preteklosti.

Prejeti prispevki so pokazali, da ribez ni samo sadež. Eden od zapisov nas popelje v otroštvo, v bolniško sobo, kjer je domači ribez, ki ga je prinesla babica, postal simbol prijateljstva, pozornosti in tolažbe. Ribez se je tako iz navadnega sadeža spremenil v spomin, ki še desetletja pozneje prikliče človeka, dogodek in občutek bližine.

Drugi prispevki so nas vrnili na polja in med nasade, v čas, ko se je na Poljšici in v okolici ribez obiral skoraj kot skupnostno opravilo. Nekateri se spominjajo, kako so za svoje delo dobili plačilo, kako je gospodar zvečer stehtal bero in jo zapisal v zvezek, ter kako pomembno je bilo, da je bil ribez obran lepo, s pecljem, nezmečkan in po vrsti.

Posebej zanimiv je tudi ohranjen zapis iz leta 1992, ki govori o črnem ribezu kot o »črnem zlatu«. Iz njega razberemo, kako velika je bila nekoč pridelava črnega ribeza, kako so bila polja zasajena z grmičevjem in kako je bil pridelek vezan na odkup, zadrugo, ceno in trud številnih rok. V zapisu se prepletata ponos nad lepimi nasadi in razočaranje nad nizko odkupno ceno, ki ni več pokrila vloženega dela. Takšni spomini nam pomagajo razumeti, zakaj se je pridelava postopoma opuščala.

Ribez pa seveda ni ostal samo v spominih. V kategoriji Ribez na krožniku smo prejeli recepte, ki dokazujejo, da je še vedno zelo uporaben in priljubljen v domači kuhinji.

Zbrani prispevki so pokazali, da ima ribez še danes veliko moč. Lahko nas poveže s preteklostjo, z družino, z otroštvom in z domačo kuhinjo. Hkrati pa je lahko povsem sodoben sadež – uporaben za marmelade, sokove, sirupe, peciva, sladice, želeje, sladolede in številne druge izdelke.

Zato naj se zgodba Ribezarij v Gorjah ne zaključi samo z nagradno igro. Naj bo spodbuda, da se ozremo po domačih vrtovih in razmislimo, ali bi lahko ribez znova našel svoje mesto ob hiši, na vrtu ali robu travnika. Za začetek ni treba veliko – že nekaj grmičkov lahko prinese dovolj sadežev za domač sok, marmelado, pecivo ali skledo svežih jagod.