Pod pritiskom? Začni pri prvem koraku.

Vsi so na dopustu, mi pa imamo pred seboj še kopico obveznosti, ki smo si jih morda naložili že daleč v preteklosti, ali pa zdaj le žanjemo posledice svojih napačnih preteklih odločitev in ravnanj. Ko smo pod stresom, se počutimo neprijetno, čutimo napetost v prsih, glavi, grlu ali drugje po telesu. Za primer stresne situacije vzemimo popravne izpite, ki so za marsikoga v tem počitniškem obdobju zelo neprijetna preizkušnja.

Kako si lahko pomagamo?

Da ne ostanemo le pri splošni besedi stres, se vprašajmo, katera čustva doživljamo poleg telesnih občutkov povečane mišične napetosti. Morda občutimo zaskrbljenost, razočaranje, jezo, žalost, negotovost ali celo obup. Dobro je preveriti tudi, kakšne misli se nam podijo po glavi. Morda razmišljamo: »Ne bo mi uspelo. Nimam pojma, kako naj se tega lotim. Ne vem, kje začeti, niti zakaj bi se sploh učil. Kje bom to znanje sploh potreboval?«

Da bi se nekoliko umirili in pomirili svoj živčni sistem, je koristno, da se zavemo, kaj se dogaja v nas. Poimenujmo čustva, ki jih doživljamo, ubesedimo misli, ki nas zaposlujejo, in opišimo telesne občutke. S tem spodbudimo delovanje možganskih predelov, ki sodelujejo pri uravnavanju čustev in umirjanju.

Če tega sami ne zmoremo, je dobro, da se o svoji stiski pogovorimo z bližnjimi ali s strokovnjakom za duševno zdravje. Topel in sprejemajoč odnos starša, prijatelja, sodelavca ali sošolca nam lahko pomaga, da se umirimo. Enako velja za strokovnjaka – psihologa, psihoterapevta ali coacha. Njegova umirjenost, zaupanje in podpora nam omogočajo, da tudi sami ponovno vzpostavimo notranje ravnovesje in lažje pristopimo k reševanju svoje težave.

Kako se lotiti reševanja težave?

Najprej svojo težavo razišči. Spoznaj jo od blizu in se z njo sooči. Vprašaj se:

• Kaj je pravzaprav moj problem?
• Kakšna je moja trenutna situacija?
• Kaj me najbolj bremeni?
• Zakaj je do te težave sploh prišlo?

Pri tem je zelo koristno, da svoje odgovore zapišeš. Pisanje, še posebej z roko, pomaga pri osredotočenosti, hkrati pa svojo situacijo vidiš »črno na belem«. Realna ocena trenutnega stanja je prvi pomemben korak na poti do spremembe.

Tudi med tem razmislekom se lahko pojavijo težke misli in neprijetna čustva. Morda se bomo obtoževali, obžalovali svoje odločitve ali se poniževali. Lahko si očitamo: »Zakaj se nisem učil čez leto? Res sem luzer.«

Tudi takšne misli lahko zapišemo. Povsem človeško in običajno je, da se ob težkih situacijah pojavijo. Vendar se lahko vsakič znova opomnimo, da imamo na voljo sedanji trenutek. Prav zdaj se lahko odločimo za drugačno ravnanje. Vsak trenutek življenja nam ponuja novo priložnost za boljše odločitve in bolj modra dejanja.

Določi svoj cilj

Razmisli o svojih ciljih. Vprašaj se:

• Kaj želim, da bi bilo drugače?
• Kam želim priti?
• Kaj je moj cilj?
• Kakšno spremembo želim doseči?

Če imaš popravni izpit, je tvoj cilj verjetno uspešno opravljen izpit. Pomembno pa je tudi, da veš, zakaj si tega želiš.

Zakaj je zate pomembno, da opraviš popravni izpit? Morda želiš pridobiti znanje za poklic, ki si ga želiš opravljati. Morda potrebuješ uspešno zaključen letnik za nadaljevanje šolanja, ne želiš ponavljati letnika ali pa želiš ostati s svojimi sošolci še zadnje leto šolanja.

Ko se zavedaš pomena in smisla svojega cilja, lažje vztrajaš tudi takrat, ko postane težko in se pojavijo ovire.

Popravni izpiti imajo jasno določen rok. Veliko drugih ciljev pa si moramo časovno opredeliti sami.

Naredi konkreten načrt

Vprašaj se:

• Kako bom dosegel svoj cilj?
• Kaj moram narediti?
• Katere korake moram opraviti?
• Katero snov moram osvojiti?
• Katera gradiva potrebujem?
• Kje jih bom dobil?
• Kako se bom učil?
• Bom delal povzetke, miselne vzorce, zapisoval ključne besede, reševal naloge, gledal videoposnetke ali sestavljal vprašanja in odgovore?
• Se bom učil sam ali z nekom?
• Kdo mi lahko pomaga?
• Kako bom razporedil učenje?
• Kako bom vedel, da znam dovolj?

Kot vidiš, splošna ideja, da se boš »učil«, ni dovolj. Potrebuješ konkreten, realen in časovno opredeljen načrt.

Predvidi ovire

Razmisli o ovirah, ki se lahko pojavijo v tebi ali okoli tebe.

Predvidi, da bo učenje včasih neprijetno. Razumevanje zahtevnejše snovi zahteva intelektualni napor in vztrajnost. Verjetno te bo marsikaj vabilo stran od učenja. Nenadoma bo postal zanimiv hladilnik, domači ljubljenček, priljubljena serija, računalniške igre, pogovor s prijateljem ali celo pospravljanje sobe. Vse se bo zdelo privlačnejše od ponavljanja učne snovi in miselnega napora.

Zato razmisli, kako boš te ovire premagal. Kako jim boš rekel »ne«? Kako boš učenje naredil bolj zanimivo in učinkovito? Ob tem se vedno znova spomni, zakaj želiš opraviti popravni izpit.

Za konec

Ni nujno, da se boš skozi ves proces počutil mirno in samozavestno. Tudi če boš dosledno sledil svojemu načrtu, te lahko še vedno spremljajo negotovost, frustracija, žalost ali občutek krivice. To je povsem normalno. Poskusi tudi ta čustva sprejeti. Ne odrivaj jih, temveč jih prepoznaj kot spremljevalce pomembnega življenjskega izziva. Opominjajo te, da ti je cilj pomemben, in usmerjajo tvojo energijo tja, kjer je potrebna.

Verjamem pa, da ti bo vsak opravljen korak, vsaka osvojena snov in vsak dosežen vmesni cilj prinesel občutek zadovoljstva ter dodatno motivacijo za nadaljevanje.

Kateri bo torej tvoj prvi korak?

Andreja Jalen, univ. dipl. psih.

Članek je nastal v sklopu projekta SIDRO, katerega sofinancirajo občine Bohinj, Bled, Gorje, Radovljica, Kranjska Gora. Izvaja pa ga Razvojna agencija Zgornje Gorenjske.